Košarica
0,00 €

Prehranski dodatki za nosečnice

Prehranski dodatki za nosečnice

Pridobivanje ustreznih hranilnih snovi je pomembno v vsaki življenjski dobi, posebno pozornost temu pa ponavadi namenimo predvsem med nosečnostjo, saj v tem obdobju z ustreznimi nutrienti ne preskrbimo le sebe, temveč tudi našega otročka. Naše telo poseduje mehanizem, da najprej z ustreznimi hranili preskrbi mamico, šele nato pa preskrbi plod. S tem zaščiti zdravje mame med samo nosečnostjo. Zato se potreba po vnosu makrohranil znatno poveča. Makrohranila vključujejo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe.

Vnos beljakovin se mora na primer povečati iz priporočenih 0,8 grama na kg telesne teže na 1,1 grama na kg telesne mase za nosečnice. V tem obdobju je priporočeno v vsak obrok in prigrizek vključiti beljakovine.

Tudi potreba po mikrohranilih, ki vključujejo vitamine, minerale in elemente v sledovih, se v nosečnosti poveča še bolj kot potreba po makrohranilih.

1. Prenatalni vitamini

Prenatalni vitamini so multivitamini, ki so posebej oblikovani za zadovoljitev povečane potrebe po mikrohranilih med nosečnostjo. Priporočeni so že za jemanje pred spočetjem ter med nosečnostjo in dojenjem.

Opazovalne študije so pokazale, da njihova uporaba zmanjšuje tveganje za prezgodnji porod in preeklampsijo ali nosečnostno toksemijo. Preeklampsija je potencialno nevaren zaplet, za katerega je značilen visok krvni tlak in prisotnost beljakovin v seču. Preeklampsija poveča tveganje slabega izida tako za nosečnico kot za otroka.

Seveda prenatalni vitamini niso namenjeni popolni nadomestitvi zdravega načina prehranjevanja, lahko pa pomagajo preprečiti prehranske vrzeli z zagotavljanjem dodatnih mikrohranil, po katerih so potrebe v nosečnosti povečane.

2. Folat

Folat je vitamin B, ki igra pomembno vlogo pri sintezi DNK, proizvodnji rdečih krvnih celic in rasti in razvoju ploda. Folna kislina je sintetična oblika folata, ki jo najdemo v številnih dodatkih. V telesu se pretvori v aktivno obliko folata.

Strokovnjaki priporočajo vnos vsaj 600 μg folata na dan za zmanjšanje tveganj za okvare nevralne cevi in prirojenih napak in nepravilnosti, kot so razpoke neba in srčne napake.

Po pri nas veljavnih smernicah naj bi ženske, ki želijo zanositi ali bi lahko zanosile, dodatno uživale 400 µg sintetične folne kisline v obliki dodatkov za preventivo pred defekti nevralnih cevi. Do tega povečanega vnašanja folne kisline naj bi prišlo najkasneje 4 tedne pred začetkom nosečnosti in naj bi se izvajalo med prvo tretjino nosečnosti.

3. Železo

Potreba po železu se med nosečnostjo znatno poveča, saj se volumen materine krvi poveča za približno 45 odstotkov. Železo je ključnega pomena za transport kisika ter zdravo rast in razvoj vašega otroka in posteljice.

Nadomeščanje železa se priporoča, saj je anemija med nosečnostjo lahko povezana s prezgodnjim porodom, materinsko depresijo in anemijo pri dojenčkih.

4. Vitamin D

Ta vitamin, topen v maščobi, je pomemben za delovanje imunskega sistema, zdravje kosti in delitev celic.

Pomanjkanje vitamina D med nosečnostjo je povezano s povečanim tveganjem za carski rez, preeklampsijo, prezgodnji porod in nosečnostno sladkorno bolezen.

Trenutni priporočeni vnos vitamina D za nosečnice je 600 IU ali 20 μg na dan.

5. Magnezij

Magnezij je mineral, ki sodeluje pri več sto kemičnih reakcijah v telesu. Ima ključno vlogo pri imunskem, mišičnem in živčnem delovanju.

Pomanjkanje magnezija med nosečnostjo lahko poveča tveganje za kronično hipertenzijo in prezgodnji porod.

Nekatere študije kažejo, da lahko dopolnjevanje z magnezijem zmanjša tveganje zapletov, kot sta omejitev rasti ploda in prezgodnji porod.

6. Omega 3

Omega-3 so ključnega pomena za rast in razvoj možganov pri dojenčkih. Dokozaheksaenojska kislina (DHK) predstavlja 40% nenasičenih maščobnih kislin v naših možganih in 60% v mrežnici našega očesa. Igra ključno vlogo v vsaki celici v telesu. Zato ni presenetljivo, da imajo dojenčki, hranjeni s formulo, obogateno z DHK, boljši vid kot dojenčki, ki je ne prejmejo.

Pridobitev ustrezne DHK lahko pomaga tudi:
– preprečiti prezgodnji porod
– zagotoviti zdravo porodno težo
– podpirati materino razpoloženje v pozni nosečnosti in zgodnjem poporodnem obdobju

Vaše telo ne more proizvajati DHK v velikih količinah, zato se med nosečnostjo pogosto priporočajo zadostni prehranski viri ali dodatni DHK.

Prejemanje dovolj omega-3 med nosečnostjo je povezano s številnimi koristmi za vašega otroka, med drugim se ta lahko kaže v:
– višji inteligenci,
– boljših komunikacijskih in socialnih veščinah,
– manjših vedenjskih težavah in
– zmanjšanem tveganju za ADHD, avtizem in cerebralno paralizo.

Študije so pokazale, da so EPK in DHK pomembne za pravilen razvoj ploda, vključno z nevronsko, mrežnično in imunsko funkcijo.

V študiji, objavljeni po poročilu AHRQ (Agencija za raziskave in kakovost zdravstva), so znanstveniki na Danskem v tretjem trimesečju nosečnosti dajali dvem skupinam nosečnic velike odmerke omega-3 ali placebo. Otroci, rojeni materam, ki so jemale omega-3, so v zgodnjem otroštvu redkeje razvili astmo ali vztrajno sopenje, to pa je bilo najbolj opazno pri otrocih, katerih matere so imele nizke koncentracije EPK in DHK v krvi, preden so začele jemati dodatke.

V tretjem trimesečju se v fetalnem tkivu kopičijo velike količine DHK. Ta se najbolj kopiči v mrežnici in možganih, kar je lahko v korelaciji z normalnim vidom in delovanjem možganov. Ugotovili so, da so otroci, katerih matere so jemale DHK dodatek med nosečnostjo, imeli bistveno boljše sposobnosti reševanja problemov pri 9 mesecih kot tisti, katerih matere med nosečnostjo niso jemale dodatka DHK.

7. Probiotiki

Zaradi vse večje splošne ozaveščenosti o zdravju črevesja se mnogi bodoči starši zatekajo k probiotikom. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki koristijo zdravju prebavil.

Številne študije so pokazale, da so probiotiki varni za jemanje med nosečnostjo in da poleg izjemno majhnega tveganja za okužbo s probiotiki niso odkrili nobenih škodljivih stranskih učinkov.

Poleg tega je več študij pokazalo, da lahko dopolnitev s probiotiki zmanjša tveganje za gestacijski diabetes, poporodno depresijo ter ekcem in dermatitis pri dojenčkih.

 

Članek je informativne narave in ni namenjen diagnozi ali zdravljenju. Prehranska dopolnila niso nadomestila za pestro in uravnoteženo prehrano ali zdrav življenjski slog. Pred njihovo uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Za dodatno pomoč ali nasvet glede izbire najprimernejšega dopolnila za vas smo vam na voljo v naši trgovini NutriHolisna Zaloški 167 v Ljubljani, na mailu info@nutriholis.si ali preko telefona 069 69 72 36.

 

VIRI IN LITERATURA

Allen LH. (2000). Anemia and iron deficiency: Effects on pregnancy outcome. DOI: 10.1093/ajcn/71.5.1280s

Bodnar LM, et al. (2006). Periconceptional multivitamin use reduces the risk of preeclampsia. DOI: 10.1093/aje/kwj218

Catov JM, et al. (2011). Periconceptional multivitamin use and risk of preterm or small-for-gestational-age births in the danish national birth cohort. DOI: 10.3945/ajcn.111.012393

De-Regil LM, et al. (2010). Effects and safety of periconceptional folate supplementation for preventing birth defects. DOI: 10.1002/14651858.CD007950.pub2

Drake V, et al. (2016). Micronutrient needs during pregnancy and lactation. lpi.oregonstate.edu/mic/life-stages/pregnancy-lactation

Elango R, et al. (2016). Protein and amino acid requirements during pregnancy. DOI: 10.3945/an.115.011817

Elias J, et al. (2011). Are probiotics safe for use during pregnancy and lactation? ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3056676

Folate: Fact sheet for health profesionals. (2020). ods.od.nih.gov/factsheets/Folate-HealthProfessional/

Greenberg JA, et al. (2011). Folic acid supplementation and pregnancy: More than just neural tube defect prevention. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3218540

Greenberg JA, et al. (2008). Omega-3 fatty acid supplementation during pregnancy. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2621042

Hollis B, et al. (2006). Nutritional Vitamin D status during pregnancy: reasons for concern. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1435950/

Jackson K, et al. (2018). A prenatal DHK test to help identify women at increased risk for early preterm birth: A proposal. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6316227/

Makrides M, et al. (2010). Effect of DHK supplementation during pregnancy on maternal depression and neurodevelopment of young children: A randomized controlled trial. DOI: n10.1001/jama.2010.1507

Molloy A, et al. (2008). Effects of folate and vitamin B12 Deficiencies during pregnancy on fetal, infant, and child development. DOI: 10.1177/15648265080292S114

Nehra, D., et al. (2012). Prolonging the female reproductive lifespan and improving egg quality with dietary omega-3 fatty acids. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22978268/

NIJZ. (2020). Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf

Nutrition during pregnancy. (2020). https://www.acog.org/womens-health/faqs/nutrition-during-pregnancy

Omega-3 fatty acids. (2020). ods.od.nih.gov/factsheets/Omega3FattyAcids-HealthProfessional/

Pelucchi C, et al. (2012). Probiotics supplementation during pregnancy or infancy for the prevention of atopic dermatitis: A meta-analysis. DOI: 10.1097/EDE.0b013e31824d5da2

Peña-Rosas JP, et al. (1015). Daily oral iron supplementation during pregnancy. DOI: 10.1002/14651858.CD004736.pub5

Wickens KL, et al. (2017). Early pregnancy probiotic supplementation with lactobacillus rhamnosus hn001 may reduce the prevalence of gestational diabetes mellitus: A randomised controlled trial. DOI: 10.1017/S0007114517000289

Zhang M, et al. (2020). The efficacy and safety of omega-3 fatty acids on depressive symptoms in perinatal women: a meta-analysis of randomized placebo-controlled trials. nature.com/articles/s41398-020-00886-3

Zarean E, et al. (2017). Effect of magnesium supplement on pregnancy outcomes: A randomized control trial. DOI: 10.4103/2277-9175.213879

Zdravje
Nazaj
Prehranski dodatki za nosečnice
Naprej
Omega 3 – kako nam lahko izboljšajo življenje?